Okrasitev in osvetlitev prostora
Primarna naloga svetil je, da razsvetlijo prostor ali delovno površino, kadar ni dovolj naravne svetlobe. Postavitev luči mora biti izvedena tako, da zagotavlja optimalno osvetlitev za določen namen. Osvetlitev kuhinje, kjer so pomembne delovne površine, je povsem drugačna kot osvetlitev dnevne sobe, ki je namenjena sproščanju, gledanju televizije in branju.
Svetloba v prostoru pa ima tudi dekorativen pomen. Z usmeritvijo svetlobe lahko poudarimo posamezne slike, kipce, pohištvo in druge elemente. Okras so tudi vsi lestenci in druga svetila, ki jih moramo izbirati skrbno in v skladu s celotno podobo prostora.
Izbor svetil
Dom
Ljudje so vse do konca 18. stoletja temo preganjali z baklami, svečami in oljnimi svetilkami. Šele v začetku 19. stoletja so začeli uporabljati plinske svetilke in kasneje petrolejke. Prvo električno žarnico je leta 1879 izumil Thomas Edison, serijsko pa so jih začeli izdelovati v začetku 20. stoletja.
Prijetno in udobno počutje v domačem okolju pogojuje tudi primerna izbira razsvetljave. Pri izbiri tipa svetil in načina osvetlitve je treba upoštevati uporabnost oz. namembnost določenega prostora. Slaba osvetlitev je lahko tudi vzrok za padce in udarce, zato namestimo zadostno število svetil, ki pa naj bodo energetsko učinkovita, izbira svetil naj bo idejno in oblikovno zanimiva.
Svetlobni viri, ki se v stanovanjskih prostorih še danes najpogosteje uporabljajo, so klasične žarnice z žarilno nitko, za katere so značilne nizka nabavna cena, enostavna montaža, enostavna regulacija svetlobnega toka in temperaturna neobčutljivost.
Ena od najizrazitejših negativnih lastnosti klasičnih žarnic je njihova neekonomičnost, saj je njihov svetlobni izkoristek samo 10 %, ostalih 90 % energije pa se sprošča v obliki toplote.
Halogenske žarnice so izboljšana različica navadnih žarnic z žarilno nitko. Volframovo nitko obdaja bučka iz kremenčevega stekla, ki je napolnjena z žlahtnimi plini (kripton, ksenon) in s halogeni (fluor, klor, brom ...). Elementi, dodani plinom, omogočajo, da se volframova nitka obnavlja, zato je življenjska doba teh žarnic daljša. Porabijo skoraj 25 % manj energije kot klasične žarnice, njihovo izžarevanje toplote pa je za 30 % manjše. Halogenske žarnice odlikuje širše področje uporabe, manjša dimenzija in svetloba, ki je zelo podobna dnevni. Halogenske žarnice pa imajo tudi svoje slabe strani: višja nabavna cena, praviloma se nameščajo samo v optični sistem, regulacija svetlobnega toka pa ni priporočljiva, saj občutno zmanjšuje življenjsko dobo žarnic.
Visokonapetostne halogenske žarnice lahko uporabljamo namesto klasičnih žarnic, nizkonapetostne pa so primerne predvsem za namizne in stoječe svetilke, ki imajo vgrajen transformator.
Revolucionarno novost v razvoju žarnic so fluorescenčne žarnice oziroma sijalke, ki ne oddajajo svetlobe z žarčenjem, ampak s sevanjem. Energetsko so izredno učinkovite, svetlobni izkoristek je v primerjavi s klasičnimi žarnicami 5-krat boljši, življenjska doba pa do 10-krat daljša. Ker porabijo večino energije za sevanje, se seveda bistveno manj segrevajo. Navoji žarnic so enaki kot pri klasičnih, zato se jih lahko namesti v večino svetilk. Nekajkrat višja cena varčnih žarnic v primerjavi s klasičnimi se po nakupu relativno hitro povrne.
Ob usihajočih in čedalje dražjih virih energije je uporaba varčnih žarnic ekonomična rešitev, poleg tega pa energijo prihranimo tudi tako, da:
- izberemo prozorna svetila,
- uporabljamo žarnice z manjšo močjo,
- uporabljamo reflektorska svetila, ki pri nižji moči žarnice dosežejo večjo svetilnost,
- ugašamo svetila,
- uporabljamo senzorje,
- namestimo manjša svetila na posamezne delovne površine,
- izberemo svetle barvne odtenke sten,
- redno čistimo žarnice in svetila.
Varčevanje z energijo in problem globalnega segrevanja postajata v sodobnem svetu in tudi pri nas vedno bolj odmevna in pereča tematika. Vsaka privarčevana kilovatna ura električne energije zmanjšuje globalno segrevanje planeta, ki je posledica industrijskega življenjskega sloga.
Tudi Slovenija se zaveda tega problema in se je leta 2007 z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja približala rešitvam, ki bodo zagotovile kakovostnejše okolje z zmanjšano svetlobno onesnaženostjo.
