Označevanje živil
Ponudba živilskih izdelkov, ki so na voljo, je danes zaradi svobodnega evropskega trga tako raznovrstna, da odločitev ni vedno lahka.
Oznake na živilih vam omogočajo izbiro, seznanjajo vas z vsebino predpakiranega živila in opozarjajo na njegove lastnosti, posebnosti in načinom ravnanja z izdelkom.
Oznake na živilih in načini označevanja so predpisani v številnih zakonih, pravilnikih in drugih podzakonskih aktih, nadzorujejo pa ga državni organi. Označevanje živil ne sme biti zavajajoče, neprimerno in pomanjkljivo, saj je pravica do obveščenosti osnovna pravica vsakega od nas.
Seveda je treba poznati oznake in njihov pomen, če želimo, da nam bo to znanje tudi koristilo. Z znanjem o označevanju boste lažje izbrali tiste izdelke, ki so v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja.
Rezultati ankete iz leta 2007 v Sloveniji.
Po pričakovanjih največji delež anketirancev bere oznake v trgovini, in sicer 83,8 odstotkov. Relativno majhen delež potrošnikov bere oznake na živilih doma (26,3 odstotkov). Deset odstotkov anketiranih potrošnikov je obkrožilo, da berejo oznake v trgovini in doma.
Kje pa vi berete oznake na živilih? Po raziskavah povprečni potrošnik porabi manj kot 9 sekund za izbiro živila, največkrat prebere le naziv blagovne znamke in oznake na razstavljeni strani, ki pa ne povedo veliko o živilu.
Po veljavni evropski zakonodaji so obvezne oznake na živilu nasldenje:
• ime,
• neto teža oziroma količina izdelka,
• seznam sestavin,
• rok uporabnosti, navodila za uporabo in shranjevanje,
• naziv proizvajalc, uvoznika ali trgovca, ki živilo prodaja v EU.
To so tudi podatki, ki jih mora trgovec ustno ali pisno posredovati potrošniku o svežih živilih in živilih, ki se prodajajo v razsutem stanju.
Ozaveščeni potrošniki so zahtevni in te podatke od trgovcev tudi zahtevajo.
Pomanjkljivi podatki ali živila, ki so naprodaj brez obveznih podatkov, so prekršek, ki se kaznuje. Read more
Kaj mora biti zapisano? Read more
Za potrošnika je zelo pomemben podatek o roku uporabnosti živila, saj ta zagotavlja, da je v tem roku živilo še varno in kakovostno. Read more
Uporabnost, neoporečnost in druge kakovostne lastnosti živil so velikokrat odvisne od temperature in načina shranjevanja. Read more
Oznake hranilne vrednosti živil najdemo samo na predpakiranih živilih, za nepredpakirana živila pa moramo iskati podatke v prehranskih tablicah. Prehranske tablice so redkokdaj javno dostopne, zato se je pomembno pozanimati o neodvisnih strokovnih informacijah. Organizacija, ki vam jih nudi, je tudi Zveza potrošnikov Slovenije (www.zps.si), ki v svoji reviji VIP in na spletni strani redno objavlja članke in raziskave ter teste živil. Read more
Inovacije v prehranski industriji so pogosto namenjene bogatenju živil s hranili, ki domnevno pripomorejo k vzdrževanju zdravja. Proizvajalci in trgovci še posebej poudarjajo in oglašujejo posamezne lastnosti obogatenih živil. Obogatena živila, ki jih izdatno podpirajo prehranske trditve ali navedbe, so lahko tudi nevarna past za manj izkušene potrošnike, zlasti za otroke in mlade. Če slednji zaužijejo preveč posameznih sestavin, poudarjenih v obogatenih živilih, so lahko izpostavljeni celo zdravstvenemu tveganju.
Živila, obogatena z vitamini in minerali, so naprodaj že vrsto let. Tudi živila, ki so obogatena z maščobnimi kislinami (na primer omega-3 in omega-6) in vlakninami, kot so denimo inulin in oligosaharidi, niso več novost. Pred kratkim so na trg prišla tudi živila, ki so obogatena z rastlinskimi steroli. Zanimivo je, da se tovrstna živila dobro prodajajo, čeprav so največkrat veliko dražja od podobnih živil, ki niso obogatena. Read more
