Zgodovinska dejstva

Te storitve so bistvene za vsakdanje življenje državljanov in podjetij ter kažejo evropski model družbe. Imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne, ekonomske in ozemeljske kohezije po vsej EU ter so bistvene za njen trajnostni razvoj v smislu višje stopnje zaposlenosti, socialne vključenosti, ekonomske rasti in kakovosti okolja.

Čeprav se obseg in organiziranost storitev znatno razlikujeta glede na zgodovino in kulturo držav, jih je mogoče opredeliti kot storitve, tako gospodarske kot negospodarske, ki jih javni organi štejejo za storitve splošnega interesa. Javni organi lahko odločijo, da bodo storitve opravljali sami ali da jih bodo zaupali drugim subjektom, ki so lahko javni ali zasebni ter lahko delujejo profitno ali neprofitno. Pri tem morajo ponudniki teh storitev spoštovati pravila, določena v Pogodbi ES in sekundarni zakonodaji EU. Poleg tega zaradi njihove evropske razsežnosti zdaj za številne mrežne gospodarske panoge, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega interesa, veljajo sektorske direktive EU. Zato mora EU v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi izpolniti svojo vlogo pri oblikovanju načel in pogojev za vrsto različnih storitev. Ta deljena odgovornost se odraža v Pogodbi in je poudarjena v Protokolu o storitvah splošnega interesa, ki je priložen k Lizbonski pogodbi.

Protokol prvič uvaja pojem storitev splošnega interesa v primarno zakonodajo EU, medtem ko so v veljavni Pogodbi ES navedene samo storitve splošnega gospodarskega pomena. Za ponazoritev dejanskega stanja je mogoče razlikovati med dvema vrstama storitev splošnega interesa glede na način urejanja s pravili EU.

• Storitve splošnega gospodarskega interesa. Zagotavljanje in organizacija teh storitev sta urejena s pravili o notranjem trgu in konkurenci iz Pogodbe ES, ker so te dejavnosti po naravi gospodarske. V primeru večjih mrežnih gospodarskih panog, ki imajo jasno vseevropsko razsežnost, kot so telekomunikacije, oskrba z elektriko, oskrba s plinom, promet in poštne storitve, so storitve urejene v posebnem zakonodajnem okviru EU. Podobno tudi nekatere vidike storitve javne radiodifuzije ureja posebna Direktiva Sveta z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (89/552/EGS), t. i. direktiva o »televiziji brez meja«. Druge storitve splošnega gospodarskega interesa, kot so storitve na področju ravnanja z odpadki, oskrbe z vodo ali obdelave odpadne vode, niso predmet samostojne regulativne ureditve na ravni EU. Za nekatera področja veljajo posebna pravila Skupnosti, kot na primer zakonodaja o javnih naročilih, okoljska zakonodaja in zakonodaja o varstvu potrošnikov. Poleg tega so številne storitve gospodarskega interesa urejene z regulativnim okvirom, določenim v Direktivi o storitvah.
• Negospodarske storitve. Te storitve, ki tradicionalno spadajo pod pristojnost države, kot so policija, sodstvo in zakonsko določeni sistemi socialne varnosti, niso predmet posebne zakonodaje EU in niso zajete v pravilih o notranjem trgu in konkurenci iz Pogodbe. Nekateri vidiki organiziranosti teh storitev bi lahko bili urejeni z drugimi pravili Pogodbe, kot je načelo nediskriminacije.

O viziji storitev splošnega interesa na enotnem trgu Evrope 21. stoletja glej tudi tiskovno sporočilo Evropske komisije iz leta 2007 (v angleščini) A Single Market for 21st Century Europe – frequently asked questions.