Denar

Denar

Opredelitev in funkcije denarja

Opredelitev denarja

Ko v vsakdanjem življenju uporabimo besedo denar, običajno mislimo na:

• gotovino v bankovcih in kovancih (Imaš kaj denarja s seboj?),
• osebno bogastvo (Bill Gates ima mnogo denarja.),
• posameznikov osebni dohodek (To delo je dobro plačano in z njim se dobro zasluži.)

Ko pa ekonomist govori o denarju, ga opredeli tako: Denar je splošno sprejeto menjalno sredstvo pri plačevanju blaga in storitev ter poplačilu dolgov.

Funkcije denarja

Tri glavne funkcije denarja so: menjalno sredstvo, mera vrednosti in hranilec vrednosti.

• Denar kot menjalno sredstvo. Zamislimo si gospodarstvo brez denarja, kjer se dobrine lahko menjujejo le neposredno – z enostavno blagovno menjavo (angl. barter). Do menjave bi tako prišlo v tistih primerih, ko bi se našla trgovca, kjer eden potrebuje ravno to, kar drugi ponuja. Taka naključna menjava bi trgovanje zelo omejila. Ker so naključja redka, bi se za pridobitev želenega blaga moralo zgoditi več zaporednih menjav – kjer bi v več korakih menjali svoje blago za neko drugo, to za tretje in tako dalje do želenega. Te verižne menjave bi trgovanje seveda močno zapletle in povečale transakcijske stroške. Zato je v večini trgovskih poslov v sodobnih gospodarstvih kot menjalno sredstvo uporabljen denar, ki sprosti tok blaga in storitev. Če naj bo denar dobro menjalno sredstvo, mora biti zlahka standardiziran, splošno sprejet, deljiv, prenosljiv in ne sme hitro izgubljati vrednosti.
• Denar kot mera vrednosti. Denar je najpogostejša mera vrednosti blaga v gospodarstvu. Cene blaga in storitev se danes običajno ne izražajo v razmerju do drugega blaga in storitev, ampak v nekem splošnem številčnem ekvivalentu – denarju. Z informacijskega vidika je to velika prednost sodobnih gospodarstev. Če naj bo (nacionalni) denar dobra mera vrednosti, mora biti v času razmeroma stabilen in ljudje mu morajo zaupati.
• Denar kot hranilec vrednosti. Denar je sredstvo, s katerim lahko tudi daljše obdobje vsaj delno ohranjamo svoje premoženje. Posamezniki porabijo del svojega dohodka, s preostankom pa varčujejo, denimo zaradi previdnosti in kasnejših večjih nakupov. Varčevati je mogoče tudi s špekulativnim namenom večanja premoženja, običajno z bančnimi obrestmi. To omogočajo tudi druga sredstva, denimo vrednostni papirji in nepremičnine (te so poleg tega tudi takoj uporabne, saj omogočajo nastanitev). Čeprav lahko denar del svoje vrednosti tudi izgublja zaradi inflacije, ljudje še vedno pretežno varčujejo z njim, ker je v primerjavi z drugimi hranilci vrednosti najbolj likvidno sredstvo – z lahkoto ga pretvorimo v katero koli drugo dobrino, opravimo nakup.

Kovanci in bankovci v Sloveniji

Enotna valuta Evropske unije je evro in do sedaj ga je uvedlo 16 od 27 držav članic. To Evroobmočje tvorijo Avstrija, Belgija, Ciper, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija. Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. januarja 2002.

Kakšni so evrski bankovci in kovanci?

Bankovci so izdani v sedmih apoenih: 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Vsi se uporabljajo v vseh državah članicah, ki so uvedle evro. Na bankovcih so na prvi strani podobe oken in vrat, na hrbtni strani pa mostovi različnih arhitekturnih obdobij. Osnovni podatki o bankovcih in njihove slike so na voljo na spletni strani Evropske centralne banke – Bankovci.

Kovanci so izdani v osmih apoenih: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 stotinov (centov) ter kovanca za 1 in 2 evra. En evro ima 100 stotinov. V nasprotju z bankovci imajo kovanci skupno evropsko stran, hrbtno stran pa določi vsaka država članica, po čemer je razvidno, kje so bili kovanci izdani. Kljub temu se kovanci iz različnih držav uporabljajo kot plačilno sredstvo v vseh državah območja evra.

Kakšne motive je za evrske kovance izbrala Slovenija?

Na hrbtni strani slovenskih evrskih kovancev so naslednje podobe (glej tudi slike slovenskih kovancev):

• 2 evra: France Prešeren,
• 1 evro: Primož Trubar,
• 50 centov: Triglav,
• 20 centov: lipicanca,
• 10 centov: Plečnikova zamisel slovenskega parlamenta,
• 5 centov: Groharjev Sejalec,
• 2 centa: knežji kamen,
• 1 cent: štorklja.

Posebnost slovenskih evrskih kovancev je, da imajo ob zunanjem robu izpisan napis Slovenija, s čimer naj bi dosegli prepoznavnost ne le v domačem okolju, temveč tudi drugod po Evropi.

Kako so zaščiteni evrski bankovci?

Pristnost bankovca preverimo tako, da ga otipamo ter pregledamo pod raznimi koti in proti svetlobi. Bankovec mora biti na otip čvrst, prožen in šelesteč. Na površini sprednje strani bankovca je pod prsti mogoče na nekaterih mestih občutiti izbokline. Zaradi zaščitnih prvin, kot so hologram, številka spremenljive barve in zlatorumen trak, moramo pri pregledu bankovec tudi nagibati. Bankovci za 50, 100, 200 in 500 evrov imajo na zadnji strani številko, ki spreminja barvo. Bankovec nagibajmo in barva številke se bo spreminjala iz vijolične v olivno zeleno in rjavo. Bankovci za 5, 10 in 20 evrov imajo na zadnji strani v osrednjem delu zlatorumen trak. Z nagibanjem bo trak postal viden. Na njem sta opazna številke vrednosti in simbol €.

Vsi bankovci imajo tudi oznako za slepe in slabovidne. Otipamo jih lahko pri veliki oznaki vrednosti, na bankovcih za 200 in 500 evrov pa je dodana oznaka za slepe tudi v obliki odebeljenih in navpičnih črtic.

Denar v mednarodnem kontekstu

Devizni trg

Skoraj vsaka država ima svoj denar za plačila v notranjem trgu. Za čezmejna plačila pa je običajno potrebna tuja valuta. Za izvajanje takih finančnih transakcij mora obstajati mehanizem, ki pravnim ali fizičnim osebam znotraj države omogoča dostop do take tuje valute, ki bo sprejemljiva za v drugi državi. Potreben je devizni trg, na katerem je vrednost domače valute izražena v razmerju do drugih valut. Akterji na tem trgu nenehno prodajajo in kupujejo različne valute.

Devizni tečaj

Devizni tečaj izraža zunanjo vrednost denarja, torej koliko enot tuje valute je vredna enota domače, na primer: 1 evro je 1,28 ameriških dolarjev. Depreciacija valute je zmanjšanje njene vrednosti glede na drugo valuto. Depreciirana valuta je manj vredna, cenejša, zato je z njo mogoče kupiti manjšo količino tuje valute. Če se tečaj dolarja glede na evro (USD/EUR) spremeni iz 1,28 v 1,40, torej iz 1 EUR = 1,28 USD v 1 EUR = 1,40 USD, to pomeni, da je dolar depreciiral glede na evro. Ker je dolar zdaj izgubil nekaj vrednosti glede na evro, je potrebnih 0,12 dolarja več za nakup 1 evra. Po drugi strani je evro apreciiral glede na dolar, je vrednejši in za nakup enake količine dolarjev je potrebnih manj evrov.

Ključni pojmi: Denar, funkcije denarja, menjalno sredstvo, mera vrednosti, hranilec vrednosti, evro, kovanci, bankovci, devize, devizni trg, devizni tečaj.

Povezave k Modulu 2 – Finančne storitve:

• Upravljanje družinskih financ
• Prodaja na kredit
• Hipotekarni kredit
• Vodenje bančnega računa
• Načini plačila
• Investicije

Druge spletne povezave:

• Banka Slovenije – centralna banka Republike Slovenije in članica Evrosistema.
• Evro – za vse nas je spletišče, ki je v podporo uvajanja evra delovalo od februarja 2006 do junija 2007. Med drugim so v njem splošne informacije o evru ter o bankovcih in kovancih.
• V spletišču Evropske centralne banke so objavljena izobraževalna gradiva v obliki prosojnic in izročkov o evropskem povezovanju, organiziranosti centralne banke, denarni politiki ter bankovcih in slovenskih kovancih. Poleg teh je dostopnih še več videov o raznih vidikih centralnega bančništva v Evroobmočju.
• Članek o evru v Wikipedii.

V nadaljnje branje: