Inflacija
Inflacija je splošen dvig ravni cen v gospodarstvu v nekem obdobju. Najpogostejša metoda za izračunavanje inflacije temelji na indeksu cen življenjskih potrebščin. Cenovna stabilnost, po definiciji pri največ dvoodstotni letni inflaciji, omogoča tako gospodarsko rast kot zaposlenost.
Inflacija

Cene v gospodarstvu
V bistvu je cena rezultat ponudbe in povpraševanja. Določanje cene si lahko predstavljamo kot veliko dražbo, kjer nekdo ponuja izdelke in storitve, kdo drug pa jih je pripravljen kupiti. Ko kupec pristane na ponudbo, je cena določena.
Kaj povzroča dvig cen?
- En vzrok je lahko večje povpraševanje po nekem izdelku od njegove ponudbe v danem gospodarstvu. Če na primer pridelovalci grozdja na jugu Evrope objavijo, da je ujma poškodovala njihovo letino, izdelovalci vina vedo, da bo ponudba grozdja manjša od njihovega povpraševanja in se bodo zato cene v splošnem dvignile.
- Drugi vzrok je lahko dvig proizvodnih stroškov. Na primer zaradi zvišane cene električne energije se proizvodni stroški lokalnega peka, ki uporablja električne peči za pripravo kruha in peciva, povečajo, ta pa zato dvigne cene svojih izdelkov.
Kako merimo cene?
Cene običajno merimo s tako imenovanimi indeksom cen življenjskih potrebščin. Tak indeks si lahko predstavljamo kot veliko košaro dobrin, ki jih povprečen potrošnik redno kupuje. V Evropski uniji je vsebina te košare usklajena, namreč vse države članice uporabljajo enako metodologijo za izračun svojih indeksov. Statistični urad vsake države mesečno izračunava nivo cen teh dobrin in ga primerja s prejšnjimi meseci, da bi ugotovil, ali so cene zrasle ali padle.
Indeks cen življenjskih potrebščin uporabljajo vlada in zaposleni za ovrednotenje plač, pokojnin, socialnih dodatkov in drugih prihodkov prebivalstva ter pogodbeniki za usklajevanje pogodbenega zneska s stopnjo inflacije.
Inflacija
Inflacija je splošen dvig ravni cen v gospodarstvu v nekem obdobju. O inflaciji ne govorimo, ko se cena dvigne naključnemu izdelku ali dvema, temveč ko se dvigne cena dobrinam v nakupni košarici.
Z inflacijo denar izgublja vrednost. Denimo, da je pred dvema mesecema vožnja z avtobusom stala 2 evra. Vmes se je cena goriva zvišala in temu se je prilagodil tudi prevoznik – ceno iste vožnje je zvišal na 2,20 evra. Ta 10-odstotni dvig cene prispeva k splošni inflaciji.
Komu inflacija povzroča preglavice?
- Potrošnikom je cene, ki se spreminjajo, teže primerjati in se tehtno odločati.
- Proizvajalcem je teže načrtovati investicije in računati na neko profitno stopnjo – z inflacijo se ta znižuje.
- Varčevalci z inflacijo izgubljajo vrednost svojih prihrankov.
Komu inflacija koristi?
- Dolžnikom se vrednost njihovega dolga vse bolj zmanjšuje.
Stabilnost cen
Ena od funkcij denarja je ohranjanje vrednosti. Ljudje lahko zaupajo denarju kot hranilcu vrednosti, le če je raven cen časovno ustaljena. Stabilnost cen omogoča gospodarsko rast in zaposlenost. Zato je tudi eden izmed pomembnejših ciljev evropskega sistema vzdrževanje stabilnih cen v celotnem Evroobmočju. Stabilnost je tu opredeljena kot največ dvoodstotna letna rast indeksa cen življenjskih potrebščin.
Ključni pojmi: Cene, indeks cen življenjskih potrebščin, inflacija, stabilnost cen.
Povezave k Modulu 2 – Finančne storitve:
Druge spletne povezave:
V nadaljnje branje: