Investicijski skladi

Investicijski skladi

Namen in zgodovina investicijskih skladov

»Investicijski sklad je podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe« (ZISDU-1-UPB1, 2. člen).

V investicijskem skladu zbrana sredstva se nalagajo v različne finančne instrumente. Za sprotno prilagajanje sestave tega portfelja naložb skrbi profesionalni upravljavec, ki glede na pričakovane donose izbira tiste naložbe, s katerimi bo najverjetneje dosegel ob pričetku poslovanja zastavljene cilje investicijskega sklada. Sredstva investicijskih skladov upravljajo družbe za upravljanje (DZU).

Prvi investicijski sklad je bil ustanovljen leta 1924 v ZDA. Borzni zlom leta 1929 in zatem obdobje Velike depresije sta začasno zavrla razvoj skladov, v 30. letih prejšnjega stoletja pa so bili sprejeti prvi zakoni za urejanje njihove dejavnosti. Med drugim se od sklada zahteva, da je ustrezno registriran in da so informacije o njegovem finančnem in pravnem položaju ter poslovanju z naložbami javno objavljene in predložene vlagateljem v prospektu oziroma njegovem izvlečku.

Vrste investicijskih skladov

Glede na način zbiranja denarnih sredstev vlagateljev ločimo v Sloveniji dve vrsti investicijskih skladov:

• Vzajemni sklad je investicijski sklad odprtega tipa. Sredstva vlagateljev združuje kot ločeno premoženje, upravlja pa ga družba za upravljanje (DZU). Ta nalaga sredstva v različne vrednostne papirje, da bi tako povečevala skupno premoženje sklada. To je razdeljeno na enote, imenovane tudi točke vzajemnega sklada. Vsak vlagatelj je lastnik nekega števila enot v obliki investicijskega kupona. Vrednost enote premoženja (VEP) odseva razpršenost naložb in glede na spreminjanje njihove vrednosti praviloma niha tudi VEP. Vlagatelj lahko svoje enote premoženja kadar koli proda po dnevno izračunani vrednosti. Vzajemni sklad je odprtega tipa ravno zaradi možnosti, ki jo ima vsak vlagatelj, da kadar koli nakupi enote premoženja sklada in jih kasneje na njegovo zahtevo sklad tudi ponovno odkupi. Ti skladi so pri nas najpogostejši.
• Investicijska družba (ID) je investicijski sklad zaprtega tipa. Organizirana je kot delniška družba, katere kapital je razdeljen na (v nekem obdobju) stalno število delnic, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Z izdajo in prodajo delnic zbira denarna sredstva vlagateljev in jih, podobno kot vzajemni skladi, nalaga v različne vrednostne papirje. Vrednost delnice investicijske družbe se ne izračunava, ampak se določa na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in lahko tudi odstopa od vrednosti naloženih sredstev. Vlagatelji na tem trgu tudi kupujejo in prodajajo delnice investicijske družbe.

Investicijske sklade lahko razlikujemo tudi glede na vrsto finančnih instrumentov, v katere (pretežno) nalagajo zbrana denarna sredstva:

• Delniški skladi svoja sredstva nalagajo (pretežno) v lastniške vrednostne papirje (delnice). Te sodijo med bolj tvegane finančne naložbe, po drugi stran pa omogočajo tudi večje donose. -* Obvezniški skladi običajno sledijo naložbeni politiki z nizkim tveganjem, zato so njihove naložbe (pretežno) usmerjene k dolžniškim vrednostnim papirjem (obveznice), ne pa k lastniškim. Pri tem je nalaganje v državne obveznice praviloma najvarnejše, v podjetniške je nekoliko bolj tvegano, vendar vseeno manj kot v lastniške vrednostne papirje (delnice) istega izdajatelja.
• Denarni skladi nalagajo (pretežno) v instrumente denarnega trga in denarne depozite. Zaradi majhne tveganosti so lahko alternativa bančnim depozitom in so namenjeni predvsem vlagateljem, ki želijo varno naložbo za krajši čas.
• Mešani skladi nalagajo svoja sredstva v različne finančne instrumente in v skladu z njihovo običajno fleksibilno naložbeno politiko se njihova struktura naložb pogosto sproti prilagaja razmeram na trgih. V obdobjih pozitivnih gibanj na delniških trgih so tako sredstva naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj ugodnih razmer pa se portfelj prerazporedi v druge oblike naložb, kot so dolžniški vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga.

Glede na naložbeno strategijo obstajajo še naslednje vrste skladov:

• Indeksni skladi. Cilj naložbene politike teh skladov je čim bolj natančno posnemanje sestave izbranega tržnega indeksa, zato je velika večina sredstev sklada v ustreznem razmerju naložena v podjetja, ki so vključena v ta indeks. Pri tem mora biti indeks zadosti razpršen in reprezentativen za svoj trg ter objavljen in dostopen vlagateljem. -* Skladi skladov. To so vzajemni skladi, ki nalagajo določeno količino sredstev v enote oziroma delnice drugih vzajemnih skladov. S tem se naložba še bolj razprši.
• Garantirani skladi. Ti jamčijo ohranitev nominalne vrednosti glavnice in/ali (delne) udeležbe pri donosu.
• Hedge skladi (angl. hedge funds). To so šibko regulirani in zelo tvegani investicijski skladi, kjer upravljavec pri operiranju na različnih trgih nekonvencionalno in agresivno nalaga sredstva v naprednejše (izvedene) finančne instrumente. Namenjeni so predvsem profesionalnim, dobro poučenim vlagateljem.

Investicijske sklade lahko delimo tudi po geografskih področjih, kamor pretežno nalagajo zbrana sredstva, na primer: ZDA; zahodnoevropski trgi; Balkan; t. i. razvijajoči se trgi (angl. emerging markets); Bližnji vzhod in Afrika; trgi izbranih držav, značilna skupina so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska (China) oziroma krajše BRIC.

Investicijski skladi se med seboj razlikujejo tudi po panogah, kamor pretežno nalagajo sredstva: farmacija, alternativni viri energije, telekomunikacije, surovine in rudna bogastva, biotehnologija idr.

Pomembna vprašanja pred pristopom k skladu

Investicijski skladi imajo za vlagatelja nekatere prednosti pred drugimi vrstami naložb, med drugim:

• vložek je lahko majhen in kljub temu ustrezno razpršen;
• naložbeni stroški so v primerjavo z velikostjo vložka razmeroma majhni (stroški upravljavca se porazdelijo med vse vlagatelje); -* zaradi razpršitve naložb je tveganje v primerjavi s samostojnim (neposrednim) investiranjem manjše;
• sklad upravljajo dobro poučeni strokovnjaki.

Precej investicijskih skladov ponuja – navadno v odvisnosti od velikosti vložka – več ravni naložbenih storitev z različnimi pristopnimi in izstopnimi ter upravljavskimi in drugimi stroški, običajno tudi z različnimi donosi. Tako lahko vlagatelj izbere svojim naložbenim ciljem (vključno z velikostjo vložka in obdobjem vlaganja) in nagnjenosti k tveganju primerno strukturirano storitev.

Vendar vlaganje v investicijske sklade ni povsem brez tveganja in bodoči vlagatelji bi se morali vprašati vsaj naslednje:

• Čemu varčujem (za izobraževanje, dodatek k pokojnini, za rezervo)?
• So moji varčevalni cilji kratko- ali dolgoročni? Kako dolgo nameravam obdržati kupljene enote premoženja?
• Kako likvidna naj bo naložba (kako hitro naj bodo sproščena oziroma dostopna v naložbi vezana sredstva)?
• Koliko naložbenega tveganja sem pripravljen sprejeti?
• Katera vrsta sklada mi glede na odgovore na zgornja vprašanja najbolj ustreza?
• Kakšni so naložbena politika sklada in naložbeni cilji?
• Kakšen je izvor sklada in kakšno je bilo njegovo poslovanje do sedaj?
• Kako pogosto si želim oziroma lahko pričakujem, da me bodo upravljavci sklada obveščali o njegovem poslovanju?
• Kolikšne vstopne in izstopne stroške, letno provizijo za upravljanje, stroške skrbniških storitev in druge stroške lahko pričakujem?
• Ali in kako pogosto so razdeljene dividende oziroma pripisane obresti od dobička pri poslovanju investicijskega sklada?

Vlaganje v sklade čez mejo in varstvo vlagateljev

V Republiki Sloveniji je mogoče denarna sredstva vlagati tudi v investicijski sklad (kupovati investicijske kupone ali delnice) države članice oziroma tuje države, ki ga upravlja na območju RS za to pooblaščena DZU države članice oziroma tuje države.

Poleg tega je mogoče denarna sredstva vlagati tudi v investicijski sklad, ki ga upravlja DZU, registrirana v drugi državi članici. V tem primeru težav pri poslovanju ni mogoče reševati pri lokalnem investicijskem skladu, temveč bi bilo treba pravico iskati na pristojnem sodišču v državi, kjer je sklad registriran.

V nekaterih primerih je mogoče spore poravnati laže, hitreje in ceneje po izvensodni poti (čeprav brez jamstva, ki ga nudi sodna obravnava). Vlagatelj lahko poišče podporo pri ustreznem organu mednarodne mreže za izvensodno razreševanje čezmejnih finančnih pritožb FIN-NET, v okviru katere deluje prek 40 organov v nacionalnih shemah iz več kot 20 držav članic Evropske unije ter Islandije, Liechtensteina in Norveške. Če pride do spora med vlagateljem iz ene države in ponudnikom finančnih storitev iz druge, se lahko uporabnik najprej obrne k ustreznemu organu v svojih nacionalni shemi in ta ga usmerja v pritožbeni postopek. Lahko ga opremi z informacijami o pritožbeni shemi v državi ponudnika in s kontakti tamkajšnjih organov ter mu da napotke, kako izpeljati pritožbo, lahko pa jo tudi ureja namesto njega.

Vlagateljev vložek je lahko (do neke mere) zavarovan podobno kot bančni depozit. Vendar je to varovanje pred malomarnostjo, goljufijo, malverzacijo ali stečajem investicijskega sklada, nikakor pa ne pred izgubami, nastalimi zaradi tržnih razmer in posledičnega gibanja tečajev in vrednosti naložb.

Ključni pojmi:

Vzajemni sklad, investicijska družba, družba za upravljanje, delniški sklad, obvezniški sklad, naložbena strategija, tveganje, FIN-NET.

V nadaljnje branje:

• Lončarski, Igor, in Boštjan Krisper. 2008. Investicijski skladi. Ljubljana: Zveza potrošnikov Slovenije.
• Žnidaršič Kranjc, Alenka. 1999. Investicijski skladi v Sloveniji – (ne)uspeh in za koga. Postojna: Dej.

Povezave k Modulu 2 – Finančne storitve:

• Upravljanje družinskih financ
• Prodaja na kredit
• Hipotekarni kredit
• Vodenje bančnega računa
• Načini plačila
• Investicije

Povezave k drugim pojmovnikom Modula 7 – Finančna pismenost:

• Denar
• Družinski finančni načrt
• Inflacija
• Plačevanje s kartico
• Poslovanje z banko
• Posojilo za študij
• Pritožbe
• Socialno financiranje
• Tveganje
• Zavarovanje

Druge spletne povezave:

• FIN-NET (Financial Dispute Resolution Network). 2009. Vstopna stran. Http://ec.europa.eu/internal_market/fin-net/index_en.htm.
• KD Finančna točka. 2009. Vstopna stran. Http://www.financna-tocka.si/. Portal s podrobnimi predstavitvami vseh skladov z dovoljenjem za trženje v Sloveniji s tekočimi in arhivskimi podatki, donosi, tveganji in naložbenimi poročili ter izobraževalnimi besedili, lastnimi novicami in izbranimi novicami iz drugih medijev o naložbenih temah, predvsem glede vlaganja v vzajemne sklade.
• Lončarski, Igor, in Boštjan Krisper. 2008. Investicijski skladi. Ljubljana: Zveza potrošnikov Slovenije. Http://public.edition-on.net/links/679_investicijski_skladi.asp. Brošura, dostopna v spletu, je del informacijske kampanje ZPS, ki jo podpirata in sofinancirata Urad RS za varstvo potrošnikov in Evropska unija.
• Vzajemci. 2009. Vstopna stran. Http://vzajemci.com/. Portal s pregledom vzajemnih skladov v RS in podrobno predstavitvijo njihovih značilnosti (osnovni podatki, stroški in provizije, dokumenti sklada). V spletišču je tudi slovarček pomembnejših pojmov (http://vzajemci.com/vz_slovar.php) in seznam koristnih povezav (http://vzajemci.com/vz_koristne.php) k DZU, borznim hišam ipd.
• ZISDU-1-UPB1 (Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – uradno prečiščeno besedilo). Uradni list RS, št. 26/2005. Http://www.uradni-list.si/1/content?id=54560.