Logo de la plateforme dolceta

Finančna pismenost

Posojilo za študij


Posojilo za študij

Poleg štipendij, subvencij in drugih podpor si študent lahko stroške študija financira tudi s posojili za študij. Najugodnejša so državna, vendar so tudi komercialna posojila za študij nekoliko ugodnejša od siceršnjih, tako glede obrestne mere kot glede programa odplačevanja.

1. Študij stane

Izobraževanje je v (razvitem) sodobnem svetu eden od temeljev družbenega napredka. Glede na zgodovinske in druge okoliščine je v raznih državah različno urejeno. Izobraževalni sistemi se med seboj razlikujejo vsebinsko pa tudi formalno: po strukturi, trajanju obveznega šolanja, virih financiranja, deležih javnega in zasebnega šolstva … Razlike se kažejo tudi z vidika učenca, dijaka in študenta: koliko jih izobraževanje stane in katere finančne podpore oziroma spodbude so na razpolago za kritje stroškov njihovega izobraževanja.

V EU je izobraževalni sistem v grobem razdeljen na primarno, sekundarno in terciarno izobraževanje. Tako v Sloveniji kot v drugih državah članicah EU je primarno oziroma osnovnošolsko izobraževanje, ki tipično traja devet ali deset let (v Sloveniji do 15. leta), obvezno in brezplačno, stroški zanj so kriti iz državnih proračunov. Sekundarno oziroma pri nas srednješolsko izobraževanje večinoma ni obvezno, čeprav se v večini držav članic EU vanj vključi glavnina tistih, ki uspešno zaključi primarnega. V Sloveniji po končani osnovni šoli napreduje v neobvezno srednjo več kot 98 odstotkov učencev in šolanje je za dijake ravno tako brezplačno. Vsi slovenski učenci in dijaki so zdravstveno zavarovani, za nekatere sta omogočena brezplačen prevoz in šolska prehrana po subvencionirani ceni, vsem je omogočena možnost izposoje šolske literature ipd. Dijakom, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, so na voljo tudi državne, Zoisove in nekatere druge štipendije ter spodbude za izobraževanje (European commission [2009], Zakon o štipendiranju).

Največ razlik med sistemi pa se pokaže v terciarnem oziroma visokošolskem izobraževanju. To je ključno za sodobne, na znanju temelječe družbe, izobrazba prebivalstva ima namreč nedvomne pozitivne družbene učinke. Ti se vsekakor kažejo v gospodarskem razvoju, izobraženi državljani pa so tudi bolj zdravi, okoljsko zavedni, kulturno razgledani, politično osveščeni …, skratka boljši državljani. Visokošolsko izobraževanje v EU je odprto za vse, ki imajo ustrezno srednješolsko izobrazbo. V večini evropskih držav v zadnjih letih dejansko naraščata tako delež visokošolskih študentov med udeleženci vseh treh stopenj izobraževanja in absolutno število študentov v terciarnem izobraževanju. Tretjina vseh evropskih 20- do 22-letnikov (v Sloveniji še več) je vključenih v terciarno izobraževanje (European Commission 2009, 107–113).

Države članice EU so v zadnjih letih za vse ravni izobraževanja namenjale dobrih pet odstotkov BDP-ja (Slovenija slabih šest) oziroma 11 odstotkov vse javne porabe (Slovenija slabih 13). Za terciarno izobraževanje je v letu 2006 – tako v Sloveniji kot v EU – bil namenjen dober odstotek BDP-ja (European Commission 2009, 121–124). V vseh državah prevladujejo javni viri financiranja, tako v javnem kot zasebnem sektorju (prav tam, 128–129). V nekaterih državah visokošolske ustanove zaračunavajo šolnino (večina med 200 in 1000 evri na študenta), v drugih le vpisnine in podobne administrativne stroške (običajno do 200 evrov), v nekaj državah študenti plačajo zgolj prispevek študentski organizaciji, ponekod študenti ne plačujejo nič (prav tam, 142–148). V Sloveniji javne visokošolske izobraževalne ustanove ne zaračunavajo šolnin v redni študij vpisanim slovenskim študentom in tistim iz držav članic EU (glej Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu); vpisnine v študijskem letu 2007/08 pa so se gibale med 15 in 40 evri (European Commission [2009], 125). Vse države imajo predvideno finančno podporo študentom oziroma njihovim družinam, razlikujejo pa se v deležu javne porabe, oblikah in pogojih za pridobitev. V Sloveniji so za tiste študente, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, kot dopolnilni prejemek za kritje stroškov visokošolskega izobraževanja na voljo državne, Zoisove in nekatere druge štipendije ter spodbude za izobraževanje, ki se krijejo iz proračuna in drugih nezasebnih virov (glej Zakon o štipendiranju). Državne štipendije se običajno podeljujejo po socialno-ekonomskih kriterijih, na njihov višino pa vpliva tudi dijakov oziroma študentov učni uspeh. Vsem slovenskim rednim študentom država subvencionira prehrano in krije zdravstveno zavarovanje, upravičenim pa subvencionira tudi prevoz iz domačega kraja ter bivanje v kraju študija.

Čeprav je torej pri nas študij na rednih dodiplomskih študijskih programih, ki se izvajajo kot javna služba, v osnovi brezplačen, povzroča visokošolsko izobraževanje študentu stroške. Med študijskimi stroški so, denimo, vpisnina, večkratna ponavljanja izpitov, nadstandardne izobraževalne storitve, nabava literature. Preživljanje med študijem in obštudijske dejavnosti so ravno tako lahko veliko finančno breme, posebno če je študent med študijem zdoma. Sem lahko prištejemo tudi oportunitetne stroške, saj se študent zaradi študija odreče potencialni zaposlitvi in s tem plači. Poleg že omenjenih finančnih podpor (državne subvencije, državne in zasebne štipendije ter spodbude za izobraževanje) se kot pogosta finančna vira za kritje študija izkažeta družina in študentsko delo.

Na študij lahko seveda gledamo tudi kot na posameznikovo dolgoročno zasebno naložbo. Sedanji študent bo jutri izobraženec in na trgu dela se bo lahko bolje tržil. Obeta si lahko večje prihodke, s katerimi si bo razmeroma kmalu povrnil oportunitetne in druge študijske stroške. Koristi študija se kažejo tudi v socialnih vezeh, ugledu, moči, skratka v posameznikovem socialnem statusu.

Stroške in koristi od vključenosti v terciarno izobraževanje si pravzaprav obetajo tako država kot njeni državljani študenti. Vsem je torej v interesu, da je študij čim bolj dostopen za vse. Bolj politična pa je opredelitev za izobraževanje, ki naj ga pretežno financira država (ker je v njenem interesu), ali za izobraževanje, ki naj si ga financira posameznik (ker je to njegova osebna naložba). Stališča in pogledi na to dilemo se dejansko razlikujejo in tudi rešitve v državah članicah EU so različne.

Drži, da je vsaka država omejena s svojim proračunom, katerega del namenja za potrebe izobraževanja. Drži pa tudi, da si prav vsi potencialni študenti ne morejo omogočiti nekajletnega študija, in to še posebno velja za posameznike iz socialno šibkejših slojev. Kljub državnim transferjem študentom in njihovim družinam, predvsem v obliki raznih štipendij in podpor (v Sloveniji je teh za slabo četrtino vseh sredstev javne porabe, namenjenih izobraževanju), mora precej takih študentov dodatno delati, ne le med poletnimi počitnicami, ampak tudi med študijem (kar najbrž ne vpliva najbolje na študijski uspeh), da si priskrbi finančna sredstva za študij.

V tem pogledu je lahko ustrezen instrument za večanje dostopnosti in spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje tudi posojilo za študij (imenovano tudi študentsko ali študijsko posojilo oziroma študentski ali študijski kredit). V nadaljevanju bodo najprej prikazane splošne značilnosti posojil za študij (po svetu), nato pa možnosti za najetje takega posojila v Sloveniji.

2. Splošne značilnosti posojil za študij

Precej študentov potrebuje finančno podporo za začetek, nadaljevanje in dokončanje študija. Nekaterim državna štipendija ne zadostuje za kritje stroškov študija, drugi zaradi cenzusa do nje niso upravičeni, vendar jim starši ne primaknejo dovolj, tretji bi si radi omogočili kakovostnejši študij. Za vse te in druge študente obstaja možnost najetja posojila za študij. To je denar, ki si ga študent izposodi in mora, v nasprotju s štipendijo, kasneje tudi vrniti, vključno z obrestmi. Na štipendije torej lahko gledamo tudi kot na skoraj podarjen denar, medtem ko je posojilo bolj ali manj drago posojen denar. Najem posojila za študij je vselej urejen s pogodbo – kot najem katerega koli drugega posojila.

S posojilom študent lahko krije šolnino, vpisnino, stroške bivanja, prevoza in prehranjevanja med študijem, stroške nakupa študijske literature, računalnika in druge študijske opreme itn. Namen posojil za študij, zlasti državnih, je omogočiti vsem mladim, da se razmeroma neodvisno od finančnega zaledja družine dejavno vključijo v terciarno izobraževanje. Pri komercialnih posojilih tega plemenitega namena seveda ne moremo povsem črtati, čeprav posojilodajalec vendarle pričakuje predvsem svoj zaslužek z obrestmi.

Posojila za (visokošolski) študij so v tujini razmeroma običajna. Obstaja več vrst posojil, tako da si lahko praktično vsak študent omisli svoj finančni dodatek, zlasti med državnimi posojili. Razlikujemo jih lahko po več kriterijih:

  • Državna ali komercialna posojila za študij. Državna se običajno napajajo iz enega od proračunskih virov in država oziroma eden od njenih upravnih organov regulira njihovo izplačevanje in program odplačevanja. Izplačujejo se lahko prek visokošolskih ustanov in drugih posebnih ustanov ali skladov ter bank, kreditnih zadrug ali drugih sodelujočih finančnih ustanov. Komercialna posojila pa običajno dajejo banke v skladu s svojim tržni konkurenci podvrženim poslovanjem. Pri takih posojilih so običajno obrestne mere višje, ni odloga odplačevanja ali je ta krajši, posojilodajalec je tudi manj uvideven glede sprememb v programu odplačevanja.
  • Obrestna mera. Dana posojila je treba vrniti, običajno je poleg glavnice treba vrniti še v pogodbi dogovorjene obresti. Obrestne mere so lahko bolj tržne ali študentu bolj ugodne.
  • Subvencioniranost. Med državnimi posojili so tudi taka, pri katerih država subvencionira plačevanje obresti, medtem ko študent redno študira, tj. plačuje obresti namesto njega. Ta pa prevzame poplačevanje tako glavnice kot obresti, ko konča študij.
  • Socialni korektiv ali finančni priboljšek. Nekatera posojila za študij so namenjena predvsem študentom v socialni stiski, ta so predvsem državna, z nizkimi in subvencioniranimi obrestmi; druga pa so namenjena bolj študentom, ki bi radi zaokrožili svoj študijski proračun z dodatnim denarjem, ta so lahko tudi državna, predvsem pa se taka najdejo na bančnem trgu.
  • Znesek posojila. Znesek nekaterih posojil je omejen na študijsko leto in na posamezen obrok, tj. študent si ne more privoščiti neomejenih zneskov najugodnejših posojil. Limit je običajno nižji pri državnih in subvencioniranih posojilih.
  • Prejemnik posojila. Lahko so namenjena do- ali podiplomskim študentom oziroma njihovim staršem.
  • Namenskost posojila. Posojilo je lahko odobreno za točno določen (študijski) namen, lahko pa je porabljeno za kar koli.
  • Obdobje prejemanja posojila. Študent lahko prejema posojilo različno dolgo, na primer eno leto, nekaj let ali za celotno obdobje študija.
  • Program odplačevanja. Različno so določeni začetek odplačevanja posojila (takoj – predvsem komercialna in tista za starše –, po določenem obdobju, po koncu študija, s prvo zaposlitvijo), višina obrokov (nižji ali višji, fiksni ali spremenljivi, določeni kot delež bodočih prejemkov ipd.), leta odplačevanja.

Različna posojila so odobrena pod različnimi pogoji. Na odobritev lahko vplivajo starost prosilca, raven študija (do- ali podiplomski), njegov študentski status (redno vpisan, pavzira, ponavlja …), pripadnost univerzi, državljanstvo, njegova posojilna zgodovina, socialno-ekonomski status družine idr. Študent naj se pred najemom posojila pozanimati še o drugih njegovih značilnostih:

  • Kako, kdaj in komu mora poplačevati posojilo?
  • Ali je obrestna mera fiksna ali spremenljiva?
  • Ali lahko zaradi utemeljenega razloga (na primer zdravstvenega) preloži odplačevanje dolga oziroma je tega lahko celo oproščen?
  • Ali lahko dolg odplača prej, kot je določeno v programu odplačevanja? Ali to povzroča dodatne stroške?
  • Kaj pa se zgodi, če zamudi z odplačilom obroka?
  • Ali lahko kasneje, po podpisu pogodbe, nekatera določila spremeni? Do kdaj, kako?
  • Ali je s spremembo programa študija, ponovnim začetkom študija ali prepisom na drugo visokošolsko ustanovo še upravičen do posojila?
  • Ali mora sporočiti kakršne koli spremembe svojega statusa posojilodajalcu?

Marsikateri študent ima zadržke do zadolževanja za financiranje svojega študija in nerad vzame posojilo, ker ga je treba pač kasneje vračati z obrestmi. Mogoče ni ravno prepričan v uspešen iztek študija in ga taka misel seveda straši. Previdnost je v tem primeru seveda na mestu, vendar je ob vsaj nekaj odločnosti poleg kakšne štipendije povsem smiselno najeti dodatno posojilo, še posebno ugodno državno, saj bo odloženo odplačevanje s prvo zaposlitvijo skoraj neopazno. Največja škoda bi bila si zapreti vrata v visokošolsko izobraževanje.

3. Ponudba posojil za študij v Sloveniji

Minister za delo, družino in socialne zadeve je leta 1999 izdalPravilnik o posojilu za študij. V njem se posojilo za študij opredeljuje kot »oblika državne finančne pomoči prosilcu, s katero se regresira obrestna mera za financiranje njegovega izobraževanja«, oziroma »odložena povrnitev stroškov izobraževanja s strani prosilca«. »Namen posojila za študij je delno kritje življenjskih stroškov prosilca za izobraževanje in šolnine. Doba posojila za študij je sestavljena iz dobe prejemanja mesečnih oziroma letnih obrokov v času šolanja, dobe odloga odplačila in dobe odplačevanja prejetih obrokov (prav tam, čl. 2)«.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je 15. oktobra istega leta objavil prvi Javni razpis za posojila za študij. Zaradi manjšega števila prijavljenih prosilcev je bil rok za vložitev vloge z dokazili podaljšan. Na koncu se je prijavilo 2.442 prosilcev, pogodbo o kreditiranju študija z banko koncesionarko je sklenilo 1.528 prosilcev, nakar jih je odstopilo 914 oziroma 37,4 odstotkov. Z anketo je bilo kasneje ugotovljeno, da so za bili glavni razlogi za odstop od pogodbe: višina posojila, pogoji zavarovanja posojil ter strah pred nezmožnostjo vračanja posojila zaradi dvoma v dokončanje študija in pridobitev zaposlitve (glej Drugi Javni razpis za dodelitev posojil za študij).

Pravilnik o posojilu za študij je določal, da za posojilo za študij lahko zaprosijo osebe, ki so državljani Republike Slovenije, niso v delovnem razmerju ter ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejše od 26 let, razen če niso vključene v program izobraževanja za brezposelne osebe (čl. 23). Do posojila ni bil upravičen prosilec s štipendijo ali kakšno drugačno finančno pomočjo za šolanje (čl. 24). Prednost pri dodelitvi posojil so določali socialno-ekonomski dejavniki (čl. 25). Obresti so bile regresirane v višini 50 odstotkov realne obrestne mere in boljši študijski uspeh je omogočal dodatno regresiranje. Posojilo je lahko mirovalo, če je posojilojemalec med študijem denimo pridobil štipendijo. Posojilojemalcu je posojilo prenehalo, če je po svoji volji ali krivdi opustil študij, je bil izključen iz izobraževalnega zavoda, je zamenjal študijski program in ni napredoval v višji letnik, je navedel neresnične podatke. V takem primeru je mora vrniti prejeto posojilo v celoti skupaj z obrestmi po obrestni meri poslovne banke za potrošniška posojila (čl. 11). Posojilojemalci naj bi začeli vračati posojilo (glavnico in obresti) ob zaposlitvi, vendar najkasneje po dveh letih od prenehanja prejemanja posojila. Razpisi za ta državna posojila v naslednjih letih niso bili ponovljeni in Pravilnik o posojilu za študij je prenehal veljati z razglasitvijo Zakona o štipendiranju.

Danes lahko za študij v Sloveniji domači prosilci pridobijo samo komercialna posojila v finančnih ustanovah (glej na primer Pregled kreditov ali preglednico v članku Krediti za študente in dijake ali seznam bank in seznam hranilnic v spletiščuBanke Slovenije). Posojilo za študij je tako le eno od bančnih posojil, spretno prikrojenih specifičnemu mlademu komitentu. Ponudba je pestra. Obrestne mere in drugi pogoji odplačevanja so praviloma ugodnejši kot pri potrošniških ali drugih namenskih posojilih. Za študente je pomembna predvsem možnost odloga začetka odplačevanja in temu prirejen program odplačevanja. Kateri so najpogostejši pogoji za odobritev in druge značilnosti bančnih posojil za študij na domačem bančnem trgu?

  • Komu je posojilo namenjeno. Pri vseh bankah je ciljni posojilojemalec polnoletni redni študent državljan Republike Slovenije z računom pri banki. Na nekaterih bankah posojila odobrijo tudi (polnoletnim) dijakom, na drugih tudi izrednim (nezaposlenim, ponekod celo zaposlenim) študentom.
  • Namen posojila. Nekatera posojila so namenska (plačilo šolnine, nakup s študijem povezanih izdelkov ali plačilo takih storitev, pokrivanje življenjskih stroškov med študijem), druga je mogoče porabiti za kar koli.
  • Za odobritev posojila potrebni dokumenti. Prosilec mora izpolniti vlogo, predložiti osebni dokument (osebna izkaznica, potni list), tudi potrdilo o državljanstvu, davčno številko in potrdilo o šolanju (potrdilo o vpisu, študentska izkaznica, indeks), pri nekaterih bankah tudi odločbo o dodelitvi pokojnine ali štipendije, po potrebi tudi dokazilo o zaposlitvi oziroma brezposelnosti, pri namenskih posojilih tudi predračun ali plačan račun. Porok mora priskrbeti poroštveno izjavo, predložiti osebni dokument, davčno številko in potrdilo o državljanstvu.
  • Račun pri banki. Pri vseh bankah morajo imeti prosilci za posojilo odprt račun. Na nekaterih bankah se zahtevajo (redni, mesečni) prilivi na račun (štipendija, družinska pokojnina, delo prek študentskega servisa), od njih je lahko odvisen tudi znesek odobrenega posojila, na drugih je mogoče do posojila priti tudi brez prilivov.
  • Zavarovanje posojila. Banke skoraj brez izjeme zahtevajo zavarovanje posojila. To je mogoče storiti pri zavarovalnici, z enim ali dvema porokoma, zastavo vrednostnih papirjev ali premoženja.
  • Stroški odobritve posojila in drugi stroški. Ti so večinoma nižji kot pri drugih posojilih. Lahko so določeni fiksno ali v odstotku od zneska posojila (na primer 1 odstotek) ter spodnjo in zgornjo mejo (na primer med 3 in 10 evri). Nekatere banke zaračunavajo tudi mesečne stroške za vodenje posojila.
  • Obrestna mera. Tudi obrestna mera je običajno med ugodnejšimi v primerjavi z drugimi posojili v ponudbi banke. Ta je lahko vezana na EURIBOR (na primer 6-mesečni EURIBOR + 3,00 odstotke). Nekatere banke sodelujejo z lokalnimi univerzami in njihovim študentom ponujajo ugodnejše obrestne mere.
  • Najvišji znesek celotnega posojila. Višine posojil so določene mesečno ali letno in se od banke do banke razlikujejo (od nekaj sto do nekaj tisoč evrov letno ali celo do 20.000 evrov za štiri leta študija). Ponekod je višina posojila za izredni ali podiplomski študij praviloma enaka višini šolnine. Posojilo je lahko odvisno od posojilne sposobnosti posojilojemalca oziroma njegovega poroka ali porokov.
  • Izplačilo posojila. Posojilo je lahko izplačano namensko, v enkratnem znesku ali večkrat, v rednih mesečnih nakazilih na račun ali kombinirano.
  • Program odplačevanja. Glavna značilnost posojil za študij je odlog odplačevanja. Odplačevanje posojila (in obresti) je običajno odloženo na obdobje po koncu študija, najpogosteje do prvih prejemkov iz zaposlitve, vendar z neko časovno omejitvijo, na primer najkasneje leto ali dve po koncu prejemanja posojila. V odvisnosti od ročnosti posojil se razlikujejo tudi odplačilne dobe in s tem število obrokov.
  • Najnižja mesečna obveznost. Mesečni obrok odplačevanja posojila (anuiteta) ima določen neki najnižji znesek, najpogosteje okoli 30 evrov.
  • Način odplačevanja. Posojilojemalec običajno posojilo in obresti odplačuje prek direktne bremenitve.
  • Mirovanje. Ponekod je možno mirovanje posojila, če študent (enkrat) ponavlja letnik ali se prepiše na drugi študijski program.
  • Prenehanje posojila. Običajno je glavni razlog za odpoved posojila s strani banke neizpolnjevanje študijskih obveznosti posojilojemalca. Od posojila lahko pod določenimi pogoji odstopi tudi posojilojemalec.
  • Predčasno odplačilo posojila. Nekatere banke si zaračunajo stroške za izdelavo obračuna.
  • Drugi stroški. Nekatere banke zaračunajo pošiljanje opominov in druge spremembe na željo uporabnika.

Večina bank, ki ponujajo posojila za študij, na svojih spletnih straneh omogoča informativni izračun posojila, s katerem se da – z možnostjo določitve nekaterih dodatnih pogojev (način zavarovanja posojila, vrsta sodelovanja z banko …) – kombinirati tri soodvisne spremenljivke (znesek posojila, mesečna obveznost in doba odplačevanja). Ob vnosu želenih vrednosti (v danih intervalih) v elektronski obrazec se za poljubni dve spremenljivke izračuna tretja. Predstavitvene strani bank v spletu so tudi sicer najbolj svež vir podatkov o njihovih najnovejših ponudbah (glej seznam bank in seznam hranilnic v spletišču Banke Slovenije).

Za državljane Republike Slovenije, ki se odpravljajo na študij v tujino, so na voljo posebna od države subvencionirana posojila. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Ad futura ter Deželna banka Slovenije, d. d., podeljujeta dolgoročna posojila za do- ali podiplomski študij v tujini, študentske izmenjave med slovenskimi in tujimi visokošolskimi institucijami ter strokovno usposabljanje po zaključenem visokošolskem izobraževanju, za sofinanciranje šolnine in življenjskih stroškov. Med 3. julijem 2009 in 2. julijem 2010 je, na primer, (bilo) na voljo 1.250.000 evrov za financiranje šolnin in življenjskih stroškov. V tem razpisu so (bili) predvideni: višina posojila od 4.000 do 21.000 evrov, glede na višino šolnine in ostalih stroškov v državi študija; rok vračila od dveh do sedem let po končanem študiju z vračunanim enoletnim odlogom vračanja po koncu študija; desetletna najdaljša skupna doba uporabe posojila; v vsem obdobju posojila nespremenljiva 4,9-odstotna letna obrestna mera, pri čemer se obresti obračunavajo od dneva porabe posojila in se do začetka odplačevanja pripisujejo glavnici; odobritev posojila brez stroškov (Ad futura, besedilo razpisa).

Ključni pojmi:

Izobraževanje, študij, štipendija, podpora za študij, posojilo za študij.

V nadaljnje branje:

Povezave k drugim pojmovnikom Modula 7 – Finančna pismenost:

Povezave k Modulu 2 – Finančne storitve:

Druge spletne povezave:

 
Report a problem
Having a problem with Dolceta.eu? Let us know

* required fields