Zavarovanje

Zamisel zavarovanja je enostavna: tveganje, da se zgodi kaj neželenega, se porazdeli. Vsak od mnogih skleniteljev zavarovanja tako plača razmeroma majhno zavarovalno premijo zavarovalnici in če/ko se razmeroma redek zavarovalni primer dejansko zgodi nekaj zavarovancem, zavarovalnica tem upravičencem izplača zavarovalnino.

Zavarovanje

Kaj je zavarovanje in kako deluje

V življenju fizične in pravne osebe pretijo razne nevarnosti, te ogrožajo posameznikovo zdravje (bolezni, nezgode) in življenje (smrt) ter zasebno premoženje in premoženje podjetij (požar, kraja). Posameznik in podjetje lahko do neke mere zmanjšata tveganje, da pride do neželenega dogodka. Tak dogodek je namreč mogoče preprečevati (skrb za zdravje, zaščita pred krajo), tveganje porazdeliti (med več podjetniki) ali prevaliti (na pogodbenega partnerja). Mogoče je tudi načrtovati financiranje odškodnine (varčevanje za bolezen, oblikovanje rezerve v podjetju). Najpomembnejši ukrep pa je sklenitev zavarovanja z zavarovalnico, s čimer se nanjo prevalijo finančne posledice možnega škodnega dogodka (Schneider idr. 2005, 41–42).

Za zavarovanje finančnih posledic škodnega dogodka mora obstajati skupina subjektov (na primer gospodinjstva), ki jim preti enaka nevarnost (na primer požar), ter ocena pogostosti (letno število požarov na 1000 požarnih zavarovanj) in obseg te nevarnosti (povprečna zavarovalnina oziroma odškodnina). Vsako gospodinjstvo tvega, da pride do požara, in za posameznega lastnika bi bila škoda zaradi požara velika finančna obremenitev. Ker pa se veliko lastnikov zavaruje pred posledicami požara, ta pa bo doletel le nekatere – a noben ne ve, koga –, je vrednost premije lahko bistveno manjša, kot bi bile finančne posledice požara, in vsak si lahko tako zagotovi vsaj nekakšno odškodnino za posledice zavarovalnega primera. Tveganje zavarovalcev izravnava zavarovalnica (Schneider idr. 2005, 42).

Nekaj osnovnih zavarovalnih pojmov (Schneider idr. 2005, 43 in Zavarovalnica Triglav 2009):

Zavarovalec ali sklenitelj zavarovanja: oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico in se zaveže plačevati zavarovalno premijo.
Zavarovanec: »predmet« zavarovanja; pri življenjskem zavarovanju, denimo, je to oseba, od katere smrti je odvisno izplačilo zavarovalnine upravičencu.
Upravičenec: oseba, ki je z zavarovalno pogodbo določena, da ji zavarovalnica ob zavarovalnem primeru plača zavarovalnino.
Zavarovalnica: ustanova, ki za prejeto premijo prevzame tveganje zavarovanca in ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino.
Zavarovalna polica: listina z bistvenimi elementi sklenjene zavarovalne pogodbe.
Zavarovalna premija: znesek, ki ga zavarovalec plačuje zavarovalnici po zavarovalni pogodbi.
Franšiza: lastna udeležba zavarovanca v škodi, ki jo nosi sam, če je ta manjša ali enaka franšiznemu znesku. Ta se določi v absolutnem znesku ali pa z odstotkom od zavarovalne vsote ali od zavarovalne vrednosti.
Zavarovalna vsota: denarni znesek, ki je določen kot zgornja meja obveznosti zavarovalnice, če nastane zavarovalni primer.
Zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica izplača po zavarovalni pogodbi za zavarovalni primer.

Katere vrste, področja in oblike zavarovanj poznamo

Individualno in socialno zavarovanje

Individualno zavarovanje temelji na tem, da zavarovalec po svoji presoji sklene zavarovalno pogodbo, v kateri so za zavarovalni primer (individualno) določene pravice in obveznosti zavarovanca in zavarovalnice. Tako zavarovanje je prostovoljno (razen obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti) in premija je odvisna od velikosti tveganja.

Socialno zavarovanje (osnovno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko) je bilo razvilo, ker precej gospodarsko šibkejših posameznikov ni sklepalo (nekaterih pomembnejših) zavarovanj in so tako ob neželenem dogodku pogosto ostali brez odškodnine. Tako zavarovanje je obvezno po zakonu in premija temelji na socialnih izhodiščih (Schneider idr. 2005, 42).

Področja zavarovanja

Razlikujemo dve temeljni področji zavarovanja: premoženjsko in osebno (Schneider idr. 2005, 45–47).

Osebno zavarovanje. Ob nastanku zavarovalnega primera je osebno prizadet zavarovanec (ob tem so seveda možni tudi finančni stroški). Tri temeljna ožja področja osebnega zavarovanja so:

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je: a) dopolnilno – za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti, in b) dodatno oziroma nadstandardno – za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju.
Nezgodno zavarovanje krije stroške zdravljenja in izgubljeni zaslužek v obliki dnevnega nadomestila ter mesečno rento za trajno invalidnost in plačilo določenega zneska dedičem v primeru nesreče s smrtnim izidom.
Življenjsko zavarovanje zagotavlja izplačilo določene vsote denarja ali mesečnih rent po smrti zavarovanca, doživetju določene starosti ali preteku (daljše) zavarovalne dobe.

Premoženjsko zavarovanje. Zavarovalni primer (neželeni dogodek) povzroči škodo na premoženju zavarovanca. Nekatera ožja področja premoženjskega zavarovanja so naslednja (za podrobnejšo delitev področij zavarovanja glej ZZavar-UPB1, 2. člen):

Zavarovanje stvari v ožjem pomenu, na primer požarno zavarovanje nepremičnine ali avtomobilsko kasko zavarovanje.
Transportno zavarovanje za nevarnosti med prevozom.
Zavarovanje pravic (posojil).
Zavarovanje pred naraščanjem stroškov, predvsem obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

Oblike individualnega zavarovanja

V zavarovalni pogodbi je določeno, v kolikšnem obsegu bo zavarovalnica pokrila škodo. Pri tem ni nujno, da je odškodnina enaka škodi. Od tod dve obliki zavarovanj: a) zavarovanje pred škodnim dogodkom: odškodnina je neodvisna od škode (na primer izplačilo določene vsote v primeru trajne invalidnosti); b) zavarovanje pred škodo: lahko je omejeno z določeno zavarovalno vsoto, polno (odvisno od nove ali dejanske vrednosti stvari) ali franšizno (del škode prevzame zavarovanec) (Schneider idr. 2005, 48–49).

Kako izbiramo in uporabljamo zavarovanje

Zavarovalec naj se v postopku odločanja za zavarovanje ne prenagli. Na začetku naj premisli, ali želeno zavarovanje ni morda krito že v kakšnem obveznem socialnem ali drugem zavarovanju. Nato naj si najprej pridobi podatke o zavarovalnih pogojih in premijah različnih zavarovalnic ter jih primerja med seboj. Ko izbere najprimernejšo zavarovalnico, naj še natančneje prebere običajno zajetne zavarovalne pogoje, tudi drobni tisk, da ugotovi, kaj zavarovalna pogodba krije in česa ne ter v katerih okoliščinah, preden podpiše zavarovalno polico:

Zavarovalna premija je denimo dražja, če krije pogoste nevarnosti.
Zavarovalno premijo je mogoče znižati, če se iz zavarovalne pogodbe izključijo nekatere nevarnosti oziroma se vanjo ne vključijo (na primer razni tvegani športi).
Če v zavarovalni pogodbi ni nekaterih za zavarovalca pomembnih nevarnosti, je pogosto te mogoče vključiti v kritje z doplačilom.
Zavarovana premija se lahko zniža, če se v pogodbo vključi franšiza, tj. če zavarovalec prevzame nase del škode v zavarovalnem primeru.
Zavarovalni pogoji od zavarovanca zahtevajo, da z zavarovanimi stvarmi ravna skrbno, odgovorno in kot dober gospodar, sicer je v zavarovalnem primeru izplačana zavarovalnina lahko znižana ali zavarovanec do nje celo ni upravičen (na primer, če ni zaklenil ukradenega avtomobila).
Zavarovalec naj se zaveda, da prav vsega ni mogoče zavarovati. Nekatere nevarnosti so namreč preveč nepredvidljive oziroma posledica »višje sile«.

Zavarovanje temelji na dogovoru z zavarovalnico, imenovanem zavarovalna pogodba. Zavarovalec najprej izpolni obrazec s ponudbo za zavarovanje, ki vsebuje zavarovalne pogoje in druge podatke, ki omogočajo izračun premije. Zavarovalnica sprejme to ponudbo praviloma tako, da zavarovalcu vroči zavarovalno polico. Zavarovalnica praviloma stopa v obveznostno razmerje do zavarovanca, ko ta plača prvo premijo (Schneider idr. 2005, 43–44).

Zavarovanec mora ob nastanku zavarovalnega primera ukreniti vse, kar je v njegovih močeh, da omeji škodljive posledice. Škodo mora pisno prijaviti zavarovalnici, razložiti njen nastanek, jo opisati in pri tem pojasniti vse okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za ocenitev škode in za odškodninski zahtevek. Če je vrednost škode oziroma višina zahtevka znana, jo lahko navede. Večje škode oceni zavarovalniški cenilec. Ko je škoda ugotovljena in višina zahtevka določena, zavarovanec podpiše izjavo o odškodnini, s čimer potrdi, da se po prejemu dogovorjenega zneska odpoveduje vsem nadaljnjim zahtevkom (Schneider idr. 2005, 44, 51–53).

Če zavarovanec z višino odškodnine ali drugimi vidiki postopka reševanja odškodninskega zahtevka ob nastanku zavarovalnega primera ni zadovoljen, najprej pisno (po navadni ali elektronski pošti) poda pritožbo svoji zavarovalnici. Pri dvostopenjskem pritožbenem postopku odloča o pritožbi stranke na prvi stopnji vodja dotičnega oddelka in – če pritožba ni uspešno rešena – na drugi stopnji pritožbena komisija. Pri enostopenjskem pa pritožbo rešuje neposredno pritožbena komisija.

Pritožba mora biti razumljiva, vsebovati mora utemeljene razloge za pritožbo, podatke o stranki in njen podpis. Pritožba mora biti obravnavana v določenem času in odločitev zavarovalnice, bodisi pristojnega vodje oddelka ali pritožbene komisije, mora biti pisno obrazložena. Če je pritožba spoznana za utemeljeno, je zavarovalnica dolžna čim prej izvršiti odločitev. Če stranka s sklepom ni zadovoljna, lahko: a) z zavarovalnico sklene sporazum o mediaciji pri Mediacijskem centru pri Slovenskem zavarovalnem združenju; b) naslovi pritožbo na Varuha pravic s področja zavarovalništva, ki ima kot neodvisni in samostojni organ za reševanje sporov med strankami in zavarovalnicami sedež pri Slovenskem zavarovalnem združenju; c) sprožiti sodni spor.

Ključni pojmi:

Tveganje, škoda, zavarovanje, individualno zavarovanje, socialno zavarovanje, področja zavarovanja, oblike zavarovanja, zavarovalna pogodba, zavarovalni primer, odškodnina, pritožba, varuh pravic s področja zavarovalništva.

V nadaljnje branje:

Schneider, Wilfried, Helga Wirth, Vekoslav Potočnik in Janez Turnšek. 2005. Gospodarsko poslovanje 3. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva in Hermanagoras.
Zakon o zavarovalništvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZZavar-UPB1). Uradni list RS, št. 102/2004. Http://www.uradni-list.si/1/content?id=51262.
Zavarovalnica Triglav. 2009. Slovarček. Http://www.triglav.si/slovarcek.asp#.

Povezave k drugim pojmovnikom Modula 7 – Finančna pismenost: